V Nemčiji v nasprotju z Avstrijo ni splošne obveznosti uporabe blagajne. Odprto blagajno lahko še naprej uporabljate, če upoštevate zahteve zanje. (Glejte AEAO k § 146 št. 3)
Zakonodajna obveznost za uporabo elektronskega sistema evidentiranja ne obstaja.
Posamezne evidence je mogoče voditi v obliki blagajniškega sistema s popolnim in podrobnim evidentiranjem (glej AEAO k § 146, točki 2.1.2 in 2.1.3). Če se za določitev dnevnega iztržka uporablja blagajniško poročilo, se posamezno evidentiranje lahko zagotovi tudi z urejenim (npr. oštevilčenim) zbiranjem vseh blagajniških dokumentov.
Če iz razlogov razumnosti ni obveznosti vodenja posameznih evidenc (glej AEAO k 146. členu, točka 2.2.2), je treba blagajniške prejemke dokazati vsaj na podlagi blagajniškega poročila. V tem primeru je treba vedno predpostaviti, da je bilo blagajniško stanje zadevnega poslovnega dne prešteto. Ob zaključku poslovanja prejšnjega dne se od tega blagajniškega stanja odštejejo blagajniško stanje in gotovinski pologi, ki jih je treba pripisati lastni porabi. Prištejejo se izdatki in dvigi gotovine, ki jih je treba utemeljiti z lastnim dokazom.
Tako imenovani »protokol o štetju« (seznam z natančnim številom enot obstoječih bankovcev in kovancev) ni obvezen (odločba BFH z dne 16.12.2016, X B 41/16, BFH/NV 2017, str. 310), vendar olajša dokazovanje dejanskega štetja.
Gotovinske prihodke in odhodke je treba evidentirati dnevno. Če se izjemoma gotovinski prihodki in odhodki evidentirajo šele naslednji delovni dan, je to še vedno pravilno, če utemeljeni poslovni razlogi onemogočajo evidentiranje istega dne in je iz evidenc in dokumentov mogoče zanesljivo razbrati, kako se je razvijalo predvideno stanje gotovine (glej sodbo BFH z dne 31.7.1974, I R 216/72, BStBl II, str. 96). V primeru blagajn brez prodajnega osebja (t. i. blagajne na zaupanje, npr. prodaja zelenjave na robu polja, avtomati za prodajo vstopnic ter avtomati za blago in storitve) ni nobenih pripomb, če se te ne preštevajo dnevno, temveč šele ob praznjenju. Evidenca gotovine mora biti takšna, da je strokovna tretja oseba vedno sposobna primerjati stanje na računu z dejanskim stanjem v blagajni (sodba BFH z dne 20.9.1989, X R 39/87, BStBl 1990 II, str. 109). Obveznosti v zvezi z evidentiranjem in zadrževanjem Vat ostajajo nespremenjene.
Ta članek je bil samodejno preveden.
Komentar
0 komentarjev
Za dodajanje komentarja prosimo kliknite Vpis.