Francosko ministrstvo za finance na svoji spletni strani objavlja seznam vprašanj v zvezi z obvezno uporabo varne blagajne.
Spodaj najdete neuradni prevod teh vprašanj v angleščino (za pravilnost prevedenih informacij ne prevzemamo odgovornosti). Povezavo do spletne strani francoskega ministrstva za finance najdete na koncu tega članka.
Ali morate imeti programsko opremo za varno blagajno?
Člen 286-I-3° Splošnega davčnega zakonika (CGI) določa obveznost za subjekt, zavezan k plačilu Vat, da uporablja programsko opremo ali blagajniški sistem, ki izpolnjuje pogoje neodtujljivosti, varnosti, hrambe in arhiviranja podatkov za namene nadzora s strani davčnih organov.
Izpolnjevanje navedenih štirih pogojev (neodtujljivost, varnost, hramba in arhiviranje) se lahko dokaže s certifikatom, ki ga izda akreditirani organ, ali z individualnim certifikatom [Opomba: lastna izjava] proizvajalca sistema.
Ta obveznost velja za: davčne zavezance, fizične ali pravne osebe, ne glede na panogo dejavnosti, ki opravljajo dobave blaga in storitev, za katere se ne izdaja račun in so namenjene zasebnim strankam, pod pogojem, da uporabljajo programsko opremo ali blagajniški sistem.
Te obveznosti niso zavezani:
- davčni zavezanci, ki vse svoje transakcije opravljajo z enim ali več podjetji (B2B), če so te transakcije nujno predmet izdaje računa;
- davčni zavezanci, ki so zavezani k plačilu Vat in koristijo osnovni režim oprostitve iz člena 293 B CGI, kot so na primer mikro podjetniki;
- davčni zavezanci, za katere velja pavšalni sistem povračila DDV za kmetijstvo, določen v členih 298c in 298d CGI;
- davčni zavezanci, ki opravljajo izključno transakcije, oproščene Vat.
Pri odgovoru na to vprašanje vam lahko pomaga diagram odločanja, ki je na voljo na tej spletni strani.
Kaj je programska oprema ali sistem za blagajno?
Programska oprema ali sistem za blagajno je računalniški sistem, opremljen s funkcijo blagajne, ki vključuje shranjevanje in evidentiranje zunajračunovodskih plačil, prejetih v zameno za prodajo blaga ali storitev, kar pomeni, da evidentirano plačilo ne povzroči sočasno, samodejno in nujno vpisa v računovodski sistem.
Plačila, za katera program ali sistem obvezno, takoj in samodejno, brez človeškega posredovanja sproži vnos v računovodski informacijski sistem, se ne štejejo za evidentirana zunajračunovodska plačila, ne glede na način plačila.
To velja za vso programsko opremo ali blagajniške sisteme, ki omogočajo evidentiranje plačil njihovih strank, ne glede na način plačila (gotovina, čeki, kreditne kartice, nakazila, direktne obremenitve itd.).
Ta obveznost velja tudi v primeru evidentiranja v programski opremi ali sistemu, ki je dostopen prek spleta.
Ali morajo vsi programi za poslovno upravljanje, ki vključujejo funkcijo blagajne/zbiranja plačil, do 1. januarja 2018 pridobiti certifikat od svojih izdajateljev?
Od 1. januarja 2018 ta ukrep velja le za programsko opremo in blagajniške sisteme, ki so glavni nosilci ugotovljenih goljufij na področju Vat.
Programska oprema, ne glede na njeno namembnost (blagajna, računovodstvo ali upravljanje), ki ima funkcijo blagajne in omogoča spremljanje plačil zasebnih strank, mora biti certificirana.
Pri večfunkcijski programski opremi (računovodstvo/upravljanje/blagajna) morajo biti certificirane le funkcije blagajne/zbiranja plačil, ne pa celotna programska oprema.
Ali za davčne zavezance, ki so zajeti v osnovno oprostitev ali so oproščeni Vat, velja obveznost uporabe programske opreme, ki preprečuje goljufije, ki izhaja iz ukrepa o certificiranju programske opreme za blagajne?
V skladu s členom 286(II)(2) CGI ta obveznost ne velja za:
- davčni zavezanci, ki so zavezani k plačilu Vat in uživajo ugodnosti osnovne oprostitve iz člena 293 B CGI;
- davčni zavezanci, ki opravljajo izključno transakcije, oproščene Vat.
Ali je shema omejena na transakcije s fizičnimi osebami?
Programska oprema ali blagajniški sistem je računalniški sistem, v katerem davčni zavezanec evidentira dobave blaga in storitev, za katere ni treba izdajati računov, tj. zasebnim strankam.
Zato se shema uporablja za:
- davčnim zavezancem, ki celoten promet ustvarjajo s zasebnimi strankami;
- davčnim zavezancem, ki opravljajo transakcije tako s zasebnimi kot s poslovnimi strankami.
Po drugi strani so davčni zavezanci, ki vse svoje transakcije opravljajo z enim ali več podjetji (B2B), izključeni iz sheme, če zanje velja obvezno izdajanje računov.
Ali se določbe ukrepa o certificiranju programske opreme za blagajne nanašajo na podružnice in hčerinske družbe tujih podjetij?
Shema se z nekaterimi izjemami nanaša na vsakega davčnega zavezanca, ki je v Franciji zavezan k plačilu Vat in ki plačila svojih zasebnih strank evidentira s pomočjo programske opreme ali sistema za blagajne. Podružnice in hčerinske družbe tujih podjetij so torej vključene v obseg obveznosti, da imajo varno programsko opremo in sistem (glej BOI-TVA-DECLA-30-10-30 § 20).
Ali določbe ukrepa o certificiranju programske opreme za blagajne veljajo tudi za tuja podjetja, ki so registrirana za Vat, vendar nimajo sedeža v Franciji?
Shema je, z nekaterimi izjemami, namenjena vsakemu davčnemu zavezancu za Vat v Franciji, ki evidentira plačila svojih zasebnih strank s pomočjo programske opreme ali sistema za blagajniško poslovanje.
Vendar pa v okviru upravne tolerance ta ureditev ne velja za tuja podjetja, registrirana za Vat, ki nimajo sedeža v Franciji (glej BOI-TVA-DECLA-30-10-30 § 20).
Ali se določbe ukrepa o certificiranju programske opreme za blagajne nanašajo na trgovanje med posamezniki prek elektronskih platform?
[opomba: E-trgovina]
Shema je namenjena vsem davčnim zavezancem za Vat, razen tistim, ki so oproščeni Vat ali ki opravljajo transakcije, ki so oproščene Vat.
Fizične osebe, ki se ukvarjajo z e-trgovino, ostajajo izven obsega te obveznosti, dokler niso zavezane k plačilu Vat.
Ali podjetja za e-trgovino sodijo v obseg obveznosti za uporabo nepogojne programske opreme v skladu z ukrepom za certificiranje programske opreme za blagajne?
Uredba se z nekaterimi izjemami nanaša na vsakega davčnega zavezanca za namene Vat v Franciji, ki evidentira plačila svojih zasebnih strank s pomočjo programske opreme ali sistema za blagajne.
Podjetja za e-trgovanje, ki jih zadeva obveznost certificiranja programske opreme ali sistemov za blagajne, so tista, ki poslujejo z:
- strankami, ki niso zavezane k plačilu Vat (zasebne stranke);
- tako s strankami, ki niso zavezane k plačilu Vat (zasebne stranke), kot tudi s strankami, ki so zavezane k plačilu Vat (poslovne stranke).
Podjetja za elektronsko trgovanje, ki poslujejo izključno s strankami, registriranimi za Vat (poslovne stranke), obveznost certifikacije programske opreme ali sistemov za blagajne ne zadeva, saj za te transakcije velja obvezno izdajanje računov.
Ali je programska oprema za elektronska plačila izvzeta iz obsega uporabe?
Programska oprema za elektronska plačila ali terminali za elektronska plačila so elektronske naprave, ki lahko berejo podatke s bančnih kartic, beležijo transakcije in komunicirajo z oddaljenim strežnikom za avtentifikacijo.
V skladu s to opredelitvijo so iz sistema izključeni čisti plačilni terminali.
Ali zgornje določbe veljajo le za gotovinska plačila?
Ne, sistem je namenjen vsem programom in blagajniškim sistemom, ki omogočajo evidentiranje plačilnih transakcij strank, ne glede na način plačila (gotovina, čeki, bančne kartice, nakazila, direktne obremenitve).
Kaj je prosto programje, lastniško programje in notranje razvito programje?
Prosta programska oprema je programska oprema, ki jo uporabniki lahko prosto uporabljajo, prosto preučujejo, prosto spreminjajo in prosto razširjajo.
Lastniška programska oprema je programska oprema, ki pravno in tehnično ne omogoča uveljavljanja štirih zgoraj navedenih svoboščin.
Notranje razvita programska oprema je programska oprema, ki jo razvije davčni zavezanec sam, družba iz skupine ali zunanji integrator.
Te svoboščine uporabnikom omogočajo, da programsko opremo prilagodijo svojim posebnim potrebam. Spremembe, ki jih uporabniki lahko izvedejo na prosti ali notranje razviti programski opremi, ne smejo imeti namena ali učinka, da bi spremenile skladnost s pogoji nespremenljivosti, varnosti, ohranjanja in arhiviranja.
Ali izvajanje ukrepa certifikacije programske opreme za blagajne vpliva na trgovca s tehtnico z izračunom cene?
Certificirati je treba regulirane merilne instrumente, kot so tehtnice, opremljene z napravo za shranjevanje podatkov o poravnavi, ki se uporabljajo tako za določanje cene, ki jo je treba plačati za artikle na podlagi izmerjene količine, kot tudi za evidentiranje poravnave.
Enako velja, če je več reguliranih merilnih instrumentov medsebojno povezanih ali deluje v omrežju, pri čemer mora biti vsak od njih certificiran.
Tehtnice, ki imajo funkcijo shranjevanja plačilnih transakcij, so zato vključene v obseg ukrepa.
Vsak zavezanec za Vat, ki je lastnik te vrste opreme, mora zato biti sposoben dokazati, da njegova oprema izpolnjuje pogoje nespremenljivosti, varnosti, ohranjanja in arhiviranja, bodisi s predložitvijo certifikata, ki ga je izdal akreditirani organ v skladu s pogoji iz člena L. 433-4 Potrošniškega zakonika, bodisi s predložitvijo individualnega certifikata, ki mu ga je izdal izdajatelj opreme.
Po drugi strani pa tehtnice, ki nimajo funkcije shranjevanja gotovinskih transakcij, ne sodijo v obseg ukrepa certifikacije programske opreme za gotovinske transakcije.
Konkretno je mogoče razlikovati med tremi glavnimi vrstami konfiguracije:
- uporaba tehtnice z izračunom teže/cene: tehtnica mora biti certificirana;
- uporaba tehtnice z izračunom teže in cene s certificirano rešitvijo za povezavo z blagajno: tehtnica in blagajna morata biti obe certificirani;
- uporaba integrirane tehtnice s tipskim zaslonom ali termina, ki združuje tako tehtalno kot tudi certificirano rešitev za blagajno: celotna rešitev mora biti certificirana.
Ali mora trgovec spremeniti svoj sistem tehtanja in zbiranja podatkov zaradi nove zahteve po računovodski ali upravljavski programski opremi ali blagajniškem sistemu, ki izhaja iz ukrepa za certificiranje programske opreme za blagajne?
Ta obveznost velja za programsko opremo in blagajniške sisteme, ki avtomatizirajo izračune in shranjujejo gotovinske transakcije.
Zato morajo biti funkcije zbiranja podatkov certificirane s strani izdajatelja ali akreditiranega organa.
Če sistema tehtanja in pobiranja trgovca ni mogoče certificirati ali ni certificiran, mora trgovec nabaviti novo opremo, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje glede neodtujljivosti, varnosti, shranjevanja podatkov in arhiviranja.
Podobno razmišljanje velja za avtomate za pijače, avtomate za plačevanje ali avtomate za izdajo blaga (pijače, pecivo itd.), ki imajo blagajniško funkcijo. Ti morajo biti zato certificirani.
Ali velja za vse zavezance za Vat obveznost, da si priskrbijo varno programsko opremo za blagajne?
Sistem predvideva obveznost, da morajo od 1. januarja 2018 davčni zavezanci, ki so zavezani k plačilu Vat in ki beležijo plačila svojih ne davčnih strank s pomočjo katere koli programske opreme ali sistema za blagajniško vodenje, uporabljati skladno programsko opremo, ki izpolnjuje pogoje nespremenljivosti, varnosti, hrambe in arhiviranja podatkov za namene nadzora s strani davčnih organov.
Te nove določbe ne uvajajo obveznosti, da se opremijo s programsko opremo ali sistemom za blagajniško vodenje.
Odločitev o uporabi takšne programske opreme je prepuščena vsakemu davčnemu zavezancu.
Če se davčni zavezanec odloči za uporabo programske opreme s funkcijami blagajne za evidentiranje plačil svojih strank, spada v obseg te obveznosti in bo moral uporabljati programsko opremo, ki izpolnjuje pogoje nespremenljivosti, varnosti, hrambe in arhiviranja podatkov.
Ali lahko davčni zavezanec za Vat še naprej beleži plačila strank tako s programsko opremo za blagajno kot s papirnimi računi?
Davčni zavezanci lahko prosto uporabljajo dve metodi evidentiranja plačil strank, eno računalniško in drugo v papirni obliki.
Vendar pa takoj, ko davčni zavezanec uporabi programsko opremo z funkcionalnostmi blagajne, sodi v obseg obveznosti, da mora imeti varno programsko opremo za blagajno. Nato bo moral predložiti certifikat, ki ga izda akreditirani organ, ali individualno potrdilo izdajatelja za uporabljeno programsko opremo za blagajno.
Posodobljeno dne 06.04.2022
Ta članek je bil samodejno preveden.
Komentar
0 komentarjev
Za dodajanje komentarja prosimo kliknite Vpis.