Pregled fiskalizacije na Poljskem

Na Poljskem je za evidentiranje poslovnih transakcij obvezna uporaba certificirane blagajne. Trenutna generacija blagajn vključuje tako imenovane »spletne blagajne« in »virtualne blagajne«.

Spletne blagajne

Spletne blagajne („kasy on-line“) so tako poimenovane, ker podatke o transakcijah elektronsko (spletno) pošiljajo v sistem »Centralnega repozitorija blagajn« poljskih davčnih organov (Centralna Repozytorium Kas – CRK). Pogosto so na voljo v obliki tako imenovanih »fiskalnih tiskalnikov«. Te naprave vključujejo vse potrebne funkcije. Samo certificirani blagajni lahko izdajajo pravno veljavne račune (fiskalne račune).

V praksi programska oprema za blagajniške sisteme uporablja certificirane blagajne za pravilno evidentiranje in obdelavo transakcij. (Certificirana) blagajna tako dopolnjuje blagajniški sistem.

Virtualne blagajne

Od leta 2020 so v nekaterih sektorjih kot alternativa spletnim blagajnam dovoljeni tako imenovani sistemi virtualnih blagajn ali programski sistemi za blagajniško poslovanje (kasy w formie oprogramowania).

Virtualni blagajni so izključno programski sistemi, ki pa morajo, tako kot spletne blagajne, opraviti certifikacijo pri Glavnem uradu za mere in teže (GUM – Główny Urząd Miar).

Izbrani sektorji

Naslednji sektorji in panoge lahko uporabljajo virtualne blagajne za evidentiranje transakcij.

• Storitve prevoza potnikov z motornimi vozili, vključno s taksiji,
• Najem avtomobilov z voznikom,
• storitve selitve,
• storitve cestnega prevoza potnikov z vozili, ki jih poganjajo ljudje ali živali,
• prevoz potnikov (železniški prevoz, letalski prevoz, žičnice, smučarske žičnice, prevoz potnikov po morju in v obalnih vodah, trajektne storitve, križarke, prevoz po celinskih plovnih poteh, rekreacijska plovila, …),
• hotelske storitve in podobne storitve v zvezi z nastanitvijo (vključno s kampi in prostori za šotore itd.),
• Storitve, ki jih opravljajo restavracije, gostilne in catering (vključno s pripravo in strežbo pijač),
• Prodaja trdnih goriv za ogrevanje,
• Storitve pranja in čiščenja avtomobilov,
• dostava blaga in opravljanje storitev s strani prostovoljnih gasilskih društev in podeželskih ženskih društev.

Davčna uprava redno širi seznam sektorjev, da vključi nova področja. Na primer, aprila 2026 so bile dodane naslednje dejavnosti, ki lahko prav tako uporabljajo virtualne blagajne:

• dobava blaga prek samopostrežnih avtomatov, ki v sistemu brez osebja sprejemajo plačila v obliki kovancev, bankovcev ali drugih (brezgotovinskih) plačilnih sredstev ter izdajajo blago,
• Opravljanje storitev prek samopostrežnih naprav, vključno z avtomati za prodajo vozovnic, ki v sistemu brez osebja sprejemajo plačila v obliki kovancev, bankovcev ali drugih (brezgotovinskih) plačilnih sredstev,
• elektronsko zagotavljanje storitev parkiranja za osebna in druga vozila, vključno prek mobilne aplikacije ali spletnega brskalnika.

Scenariji brez internetne povezave

Uporaba certificiranih blagajn je ključni del poljskih predpisov. Vprašanje je, ali je (začasno) delovanje blagajne mogoče in dovoljeno tudi brez tega elementa, na primer v primeru napak, okvar itd.

Glede nedostopnosti certificirane blagajne poljski zakon o Vat določa naslednje:

Člen 111(3): »Če iz razlogov, na katere davčni zavezanec nima vpliva, ni mogoče voditi evidence prodaje z blagajno, je davčni zavezanec dolžan evidentirati prodajo z nadomestno blagajno. Če evidentiranje prodaje z nadomestno blagajno ni mogoče, davčni zavezanec prodaje ne sme izvesti.«

To pomeni, da lahko podjetje v primeru okvare blagajne (v tem primeru certificiranega sestavnega dela, npr. fiskalnega tiskalnika) nadaljuje z delovanjem z uporabo nadomestne blagajne. Vendar pa ni zahteve, ki bi določala, da mora biti nadomestna blagajna na voljo. Poleg tega, če nadomestna blagajna ni na voljo, podjetnik ne sme izvesti nobene prodaje, ki je predmet evidentiranja.

Prodaja brez »blagajne« – pri kateri se izda ročno napisani račun, ki se nato vnese v sistem – ni dovoljena.

To podpira tudi člen 111(3a)(1), ki določa, da je treba za vsako prodajo izdati fiskalni račun in ga izročiti kupcu.

Zaradi teh razlogov naknadni prenos v serijah ni dovoljen.

Fiskalni račun je treba izdati najpozneje ob prejemu plačila (in ga lahko izda le »fiskalna blagajna«).

Leta 2022 je bilo ministru za finance postavljeno parlamentarno vprašanje, ki se je nanašalo prav na to vprašanje. To je sprožila obsežna prekinitev oskrbe z električno energijo zaradi neugodnih vremenskih razmer, zaradi česar blagajne niso mogle beležiti prodaje (https://sejm.gov.pl/sejm9.nsf/InterpelacjaTresc.xsp?key=CCHC3D). 

Odgovor ministrstva se sklicuje zgolj na obstoječe zahteve in na možnost, da minister za finance odredi začasno in geografsko omejeno prekinitev teh zahtev, na primer v primeru naravnih nesreč ali drugih izrednih dogodkov. Do danes o tej temi ni bilo nobene nadaljnje razprave (https://bdpmilek.pl/brak-pradu-co-z-kasa-fiskalna/).

Ta članek je bil samodejno preveden.