Inšpekcija blagajn v Avstriji

V Avstriji tako imenovani pregled blagajne običajno izvaja finančna policija. Vendar se sistem blagajne in podatki iz blagajne pregledujejo tudi v okviru obsežnejše davčne revizije.

Med inšpekcijskim pregledom blagajne se preverja, ali je podjetje v celoti in pravilno evidentiralo vse relevantne podatke.

O tem v bistvu podajajo informacije naslednji dokumenti:

• račun z ničelnim zneskom („Nullbeleg“),
• dnevnik zbiranja podatkov v skladu s § 7 RKSV („DEP7“) [1],
• dnevnik blagajne – prav tako v skladu z Direktivo o blagajnah iz leta 2012 („Kassenrichtlinie 2012“) („DEP-131“).

Potrdilo z ničelno vrednostjo

V skladu s § 19 Uredbe o varnosti blagajn (RKSV) mora podjetnik davčnim organom omogočiti izdajo tako imenovanega »računa z ničelnim zneskom« [1]. Račun z ničelnim zneskom je blagajniški račun za gotovinski promet z zneskom nič. Račun z ničelnim zneskom je del »verige računov«, vendar zaradi svojega zneska (nič) ne vpliva na število skupnega zneska na blagajni. Davčni uradnik ga uporablja za preverjanje podpisa na računu (s skeniranjem QR-kode). To omogoča preverjanje, ali:

• je uporabljen podpis ali potrdilo o žigu dodeljeno zadevnemu podjetju in ali
• je podpis na dokumentu formalno pravilen.

Poleg tega lahko revizor kasneje preveri, ali se ustrezen dokument z vrednostjo nič nahaja tudi v dnevniku zbiranja podatkov.

Dnevnik zbiranja podatkov

Protokol zajemanja podatkov v skladu s § 7 RKSV predstavlja tako imenovani dnevnik podpisov in vsebuje vse podpisane podatke v zapisu JSON (string JWS-KOMPAKT). Ker elektronski podpis računa ne vsebuje vseh podatkov računa, ampak so v podpisu vključeni le naslednji podatki:

1. ID blagajne,
2. zaporedna številka gotovinske transakcije (= »številka potrdila«,
3. datum in čas izdaje računa,
4. znesek gotovinskega plačila, razčlenjen po davčnih stopnjah,
5. šifriran status števca skupnega zneska,
6. serijska številka potrdila o podpisu ali pečatu,
7. vrednost podpisa ali pečata predhodne gotovinske transakcije („vrednost verige“),

predložiti je treba tudi blagajniško knjigo, ki vsebuje skoraj „vse“ druge podatke o prejemu (npr. količino in običajno oznako blaga ali storitve itd.), ki niso vključeni v podpis potrdila o prejemu.

RetailForce Cloud Archive se uporablja za varno shranjevanje podatkov iz prodajnih mest za čas zakonsko predpisanega obdobja hrambe (v Avstriji 7 let [2]). V naslednjem povezanem članku so navodila za izvoz podatkov iz RetailForce Cloud.

Dnevnik zbiranja podatkov je treba izvoziti in predati na zunanjem nosilcu podatkov za obdobje, ki ga določi revizor.

Ob koncu pregleda blagajne se sestavi zapisnik, v katerem se zabeležijo rezultati pregleda.

Viri:

[1] Uredba o varnosti blagajn (RKSV): https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=20009390

[2] § 132 Bundesabgabenordnung: https://www.ris.bka.gv.at/NormDokument.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10003940&Artikel=&Paragraf=132&Anlage=&Uebergangsrecht=

Ta članek je bil samodejno preveden.